Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Palombaro · Objavljeno: 18 Mar 2016 08:40 Naslov sporočila: Oljčna Muha

OLJČNA MUHA (Bactrocera oleae Gmelin)

Morfološke značilnosti
Odrasla oljčna muha je nekoliko manjša od znane hišne muhe. V dolžino meri od 4 do 5 mm. Z razpetimi krili meri v širino od 11 do 12 mm. Glava je rumeno rdeče barve z velikimi kovinsko zelenimi očmi. Oprsje je na zgornji strani sivo s tremi vzdolžnimi temnejšimi črtami. Na koncu oprsja je rumen ščitek. Krila so prozorna z značilnim rjavim madežem na koncih. Madež je eden od pomembnejših razpoznavnih znakov oljčne muhe. Zadek je rumenkasto rdeče barve s črnimi lisami na obeh straneh.
Samci so nekoliko manjši kot samice. Od samic jih najlažje ločimo po zaobljenem zadku. Pri samici je na zadku lepo vidna črna osnova legla.
Jajčece oljčne muhe je mlečno bele barve, 0,7 mm dolgo in 0,2 mm široko. Ličinka se razvija preko treh larvalnih stadijev. Pri muhah ličinke imenujemo žerke. Medtem, ko je komaj izležena ličinka praktično prosojna, kasneje pridobi rumenkasto belo barvo. Larvalni stadiji se ločijo po velikosti in po zgradbi ustnega aparata. V zadnjem stadiju lahko žerka doseže do 8 mm v dolžino. Buba je zelo različnih barv, prehaja od kremno bele do oker rumene barve. Dolge so približno 4 mm in široke 1,5.
- Gostiteljske rastline
Oljčna muha se v naravi lahko razvija v plodovih različnih vrst rastlin iz rodu Olea. Glavna gostiteljska rastlina je oljka (Olea europaea). V laboratorijskih pogojih so oljčno muho vzgojili tudi v plodovih jasmina (Jasminum azoricum) in kaline (Ligustrum acutissimum).
- Biološki cikel in fenologija
Biološki cikel je pogojen predvsem z geografsko širino in je zelo odvisen od makro in mikroklimatskih razmer v posameznih oljčnikih. Prisotnost oljčne muhe je tako močno pogojena z dolžino in intenzivnostjo hladnega obdobja pozimi in vročega in suhega obdobja poleti. Večletna opazovanja kažejo, da je lahko odrasla oljčna muha ob ugodnih klimatskih razmerah prisotna v oljčnikih Slovenske Istre celo leto. V povprečnih letih se oljčna
muha na priobalnih legah pojavi konec meseca junija. V najtoplejšem delu leta, konec julija in začetek avgusta se let muhe umiri ali celo prekine. S prvimi deževji v avgustu in vse do obiranja oljk v novembru se muha zopet pojavlja. V tem obdobju je let muhe praviloma najbolj intenziven. V naših podnebnih razmerah se tako pojavljajo 2 do 3 generacije oljčne muhe v enem letu. Vedenje odraslih žuželk in omejitveni dejavniki Dejavnost oljčne muhe se začne zgodaj zjutraj. Minimalni pogoji, da muha lahko leti so: temperatura nad 7 st C in relativna zračna vlaga nad 40%. Spolno aktivnost oljčne muhe določajo naravni notranji procesi. Ta se izvaja skoraj izključno pozno popoldan, v zadnji treh do štirih urah dneva. Za komunikacijo med spoloma so
pomembni vizualni, akustični in feromonski dražljaji. Feromoni so snovi, ki jih izločajo 3 spolno zrele samice z namenom privabljanja samcev. Oplojena samica lahko odloži do nekaj sto jajčec, praviloma po eno v plod. Samice locirajo gostiteljsko rastlino na osnovi barve listov. Tudi plodove locirajo na osnovi barve, stopnje dozorelosti in vonja. Samice veliko bolj pritegnejo srednje zreli plodovi zeleno rumene ali rdečkaste
barve, kakor pa nedozoreli zeleni ali temno obarvani prezreli plodovi. Po lociranju samica z leglom preluknja povrhnjico ploda in v plod odloži jajčece. Cel postopek odlaganja jajčeca traja od treh do petnajstih minut. Po odlaganju jajčeca ostane plod še določen čas »zaznamovan«, tako da druge samice vanj ne odlagajo jajčec. Odrasle muhe se prehranjujejo z medeno roso, rastlinskimi sokovi in pelodom. Muhe letijo izključno podnevi, pri tem pa jih močno omejuje veter. Odrasle muhe lahko
preletijo pri iskanju oljk tudi do 10 km, medtem ko se v samem oljčniku gibljejo le v premeru nekaj sto metrov. Omejitvene dejavnike za aktivnost oljčne muhe predstavljajo predvsem klimatske razmere in njeni naravni sovražniki. Pri žuželkah je toplota eden najpomembnejših klimatskih dejavnikov. Ostala sta še svetloba in vlaga. Dolžina posameznih razvojnih stadijev muhe je direktno odvisna od toplote. Poleti traja inkubacija jajčk oljčne muhe poleti 2 do 4 dni, razvojni stadij ličinke 10 do 12 dni, bube 10 dni in mlade muhe 10 dni. Odrasle muhe lahko za nekaj ur prenesejo tudi ekstremne temperature, pod 0 st C oziroma nad 40 st C. Normalna dejavnost muhe je optimalna pri temperaturah med 16 in 30 st. C. V praksi povzročijo zelo veliko smrtnost ličink prvega razvojnega stadija zelo visoke poletne temperature.
Kot omejitveni dejavnik oljčne muhe se pojavljajo tudi njeni naravni sovražniki. Omenjajo se predvsem parazitoidne osice kot so Eupelmus urozonus, Pnigalio mediterraneus, Eurytoma martellii in Opius concolor. Delovanje parazitoidnih osic smo opazili tudi pri nas, vendar jih nismo determinirali, tako da je to področje še zelo neraziskano. Kot naravni sovražniki oljčne muhe se pojavljajo tudi predatorji. Ti so dejavni predvsem v fazi migracije ličink v tla preden se te zabubijo. V tej fazi se kot zelo koristne omenjajo predatorske stenice in predvsem ptice.
Škoda Pri namiznih sortah oljk predstavljajo škodo že ranice, ki jih na oljki z leglom povzročijo muhe pri odlaganju jajčec.
Pri oljkah namenjenih za predelavo v oljčno olje pa ločimo tri poglavitne vrste škode in sicer:
- direktno škodo, ki jo povzročijo žerke v plodu oljke (izguba na teži ploda se giblje
navadno med 3 in 5%, pri sortah z majhnimi plodovi lahko izguba doseže tudi do 20% teže ploda);
- odpadanje poškodovanih plodov in
- zmanjšanje kakovosti poškodovanih plodov in s tem posledično tudi pridobljenega oljčnega olja.
Škodo v plodovih oljke torej povzročajo breznoge belkaste ličinke - žerke, ki se hranijo z mesom in v plod izločajo iztrebke. Ko žerke zapustijo plod, se v poškodovane plodove sekundarno naselijo tudi glivice in bakterije, ki še dodatno povzročijo gnitje in propadanje plodov.
Zaradi encimske hidrolize maščobnih kislin se močno poveča kislinsko število olja, s tem pa zmanjša kakovost in obstojnost olja. Ob močnejšem napadu muh lahko poškodovani plodovi zaradi prisilnega dozorevanja tudi odpadejo. V močno okuženih oljčnikih z oljčno muho je tako edina rešitev zgodnejše obiranje oljk. S tem preprečimo odpadanje in gnitje plodov. Predčasnemu obiranju mora slediti takojšna pridelava, saj le tako lahko dobimo olje ustrezne kakovosti.
- Varstvo pred oljčno muho
Let oljčne muhe spremljamo s pomočjo rumenih lepljivih plošč ali feromonskih vab, ki jih namestimo na južni oziroma zavetrni strani krošnje oljke. Na 1 ha namestimo eno do tri vabe. Veliko bolj selektivne so feromonske vabe, saj se na njih v glavnem lovijo le oljčne muhe, medtem ko se na rumenih lepljivih ploščah lovijo tudi druge žuželke, med katerimi je veliko koristnih. V kolikor imamo v nasadu namizne
sorte oljke – primer ascolana, namestimo vabe na slednje, saj se na njih muha pojavlja prej in navadno v večjem številu. Od sort za predelavo v olje je pri nas na muho najbolj občutljiva istrska belica. V primeru, ko omejitveni dejavniki ne uspejo zadržati oljčne muhe pod pragom
škodljivosti, je priporočljiva uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Prag škodljivosti je presežen ob ulovu treh muh na vabo na teden.
Pri kemijskem varstvu oljk pred oljčno muho ločimo preventivno in kurativno metodo. Preventivna metoda varstva oljk, ki sodi tudi v sklop integrirane pridelave oljk temelji na uporabi proteinskih vab (funkcija privabljanja muhe), zastrupljenih z dodatkom insekticida.
Pri varstvu priporočamo preventivno metodo varstva z zastrupljeno vabo;
uporabimo pripravek GF 120 (vaba z naturalitnim insekticidom.). Pripravek GF 120 je dovoljen tudi v ekološkem varstvu. Po priporočilih proizvajalca naj bi ga uporabili v odmerku 1 l/ha. Poškropimo 10% krošnje, za kar porabimo v povprečju le 0,1 do 0,2 l škropiva na drevo. Nanešene kapljice morajo biti debele, zato da bolj privlačijo oljčno
muho in je varstvo pred muho bolj učinkovito. Pri škropljenju z ročno škropilnico škropimo zgornji del južne strani krošnje. Pri škropljenju s traktorskim pršilnikom si delo olajšamo, če odpremo zgornjo levo in desno šobo in škropimo v vsaki drugi vrsti. Za ročno in strojno škropljenje zadošča majhna poraba škropiva (30 litrov škropilne
brozge/ha), zato lahko poškropimo z večjo hitrostjo (hiter korak oziroma večja hitrost traktorja). V primeru 5 do 10 mm padavin (izpiranje vabe) oziroma ob naslednjem ulovu muh na vabah moramo škropljenje ponoviti.
Število škropljenj lahko od leta do leta zelo niha, odvisno od pojava škodljivke in letnih klimatskih pogojev. Način aplikacije pomeni zelo majhen vpliv na koristne organizme, na okolje in izključuje možnost ostanka insekticida v plodu. Bistveno je, da škropimo prej kot muha odloži jajčeca v plod. V praksi se še vedno veliko uporablja tudi mešanica hidroliziranega proteina NuLure v 1% koncentraciji in insekticida Perfekthiona v 0,15 % koncentraciji. Z omenjeno škropilno brozgo
poškropimo le nerodni del krošnje na južni strani drevesa. Nanos škropiva je enak kot pri zgoraj opisani metodi. Poškropimo le približno 10 odstotkov krošnje. Kljub večjemu številu škropljenj je uporaba insekticida in s tem vpliv na okolje, človeka in koristne živali v oljčnikih mnogo manjši kot pri klasični (kurativni) metodi škropljenja po celi krošnji, kjer kot insekticid uporabimo Perfekthion v 0,1 do 0,15 %
koncentraciji. Klasično metodo varstva lahko uporabimo, ko aktivna okuženost (v plodu prisotna jajčeca ter ličinke I. in II. razvojnega stadija) presega 10%. V primeru močnejšega napada oljčne muhe in povečani napadenosti plodov je tako pri integriranem kot pri konvencionalnem varstvu izjemoma dovoljeno eno škropljenje po celi krošnji. Ob tem bodimo pozorni na razlike v napadenosti med sortami. Veliko bolj so napadene občutljive sorte, kot so vse sorte za vlaganje in občutljivejše sorte za olje, kot so istrska belica, buga, oblica in grignan. Napadenost je na manj občutljivih sortah, kot so leccino, pendolino, frantoio, črnica, maurino, leccio del corno, veliko manjša. V primeru, da je potrebno škropljenje občutljivih sort s Perfekthionom po celi krošnji, to običajno ni potrebno pri manj občutljivih sortah. Pred škropljenjem po celi krošnji s
Perfekthionom naključno (iz vseh strani krošenj) poberemo 100 plodov od vsake sorte posebej. Oljke je nato potrebno pregledati in določiti odstotek napadenosti. Pomembna je aktivna okužba: prisotna živa jajčeca in ličinke prvega in drugega stadija. Ličinke tretjega razvojnega stadija in bube so škodljiva okužba, vendar škropljenje s Perfekthionom po celi krošnji proti tem dvem stadijem ni več učinkovito (glej razvojni cikel oljčne muhe). Potrebno je poudariti, da vsak vbod na plodu še ne pomeni okužbe. Vbod je lahko sterilen, ličinka v plodu propade ali pa so jo že pojedli naravni sovražniki. Tako je dejanska okužba nižja od števila vbodov. Če je vbodenih manj kot 10 odstotkov plodov, je aktivne okužbe prav gotovo manj in škropljenje po celi krošnji ni potrebno. Proti oljčni muhi ima določen učinek tudi uporaba bakrovega pripravka Cuprablau Z,
ki ga sicer uporabljamo proti boleznim oljk. Bakrovi pripravki imajo na oljčno muho odvračalni in razkuževalni učinek. Učinek je zadovoljiv le pri nizki populaciji oljčne muhe. Več kot dvajsetletne izkušnje kažejo, da lahko ob pravočasnih in kakovostno izvedenih škropljenjih po preventivni metodi tudi v primeru zelo močnega napada muh uspešno obvarujemo oljke in ohranimo okuženost plodov na sprejemljivi ravni ter dobimo olje visoke kakovosti.

Članek je starejši in nekatera škropiva pri nas niso več dovoljena[/b]
_________________
Lp, Palombaro
---------
Tisti ki ceni male stvari v življenju, je našel pot do prave sreče.

gun

Ta teden bom prvič škropil proti muhi. Piše da gre 1.2litra GF120 na hektar na 30 l vode.
Imam tretjino hektarja torej dam 4dcl in 20 litrov vode a bo prav?

histria

A imaš plodove že popikane in je v njih larva.Če je popikano več
kot 10% plodov je treba izvest špricanje po celi krošnji.
lp

histria

Mislim da je prvi post zelo dobro napisan in če ga preberemo se muhe
lahko zelo dobro branimo.
Jaz sem na koperskem opazil povečan let muhe in priporočam
čimprejše ukrepanje.
lp

gun

gun

Evo še sliko prilagam.
Ali gre tukaj za že izleglo ličinko muhe?

Belica · Objavljeno: 05 Sep 2016 13:16 Naslov sporočila:

Ja če jo ni več notri v bubi.

gun · Objavljeno: 27 Sep 2016 09:19 Naslov sporočila:

Kako vam kaj kaže stanje muhe v samih vrhovih drevesa? So prisotni piki in gniloba oljk?

Belica · Objavljeno: 28 Sep 2016 21:22 Naslov sporočila:

Popikano zelo močno, gnilo pa zelo malo, zaenkrat.

gun · Objavljeno: 28 Sep 2016 22:31 Naslov sporočila:

Gniloba nastopi kasneje po vsakem vbodu ki je videti luknjica ali se motim?

Belica · Objavljeno: 29 Sep 2016 21:19 Naslov sporočila:

Točno tako. Ko oljčna muha zapusti oljko se skozi odprtino razširijo bakterije ki povzročijo gnjilobo. Če pravočasno škropimo z bakrom ali perfekthinom ali drugimi škropivi ki delujrjo na bakterije se gnjiloba ustavi in se rana na oljki posuši.

gun

Pri plegledu oljk ( največ istrska belica)je kar nekaj popikanih plodov predvsem v zgornjem delu krošnje, kljub 3 kratnemu škropljenju z GF120.

Kdaj in s čim ste vi zatirali muho ter kako uspešni ste bili?
Kakšno je sedaj stanje?

Belica

Čeprav odgovarjam prepozno, pa naj dodam.
Če je prepozna preventiva, je potem kurativa. Če je oboje preozno, potem je samo za pobrat predčasno. Torej bi sedaj morale že bit pobrane take oljke.
Če ni prehudo popikano pač pobiramo ko je primeren čas, ko so oljke tretino mehke, tretino , napol trde, in tretino še trde.
Lahko se odločimo tudi drugače, vendar taka olja ne zmagujejo v kvaliteti....
Torej vsak se odloči.
Oljke ki so bile popikane, če jih pustimo zgnijejo in same odpadejo. Torej tisti, ki pobirajo kasneje imajo manj pridelka, vendar običajno zdrav in dozorel skoraj do konca. Dozorelost do konca pa pomeni, sonce in sonce in sonce brez dežja...

Belica

Tisti ki ptebirate o oljčni muhi si poglejte še to vzporedno temo OLIPE

http://oljka.mojforum.si/oljka-post-171.html#171

gun · Objavljeno: 08 Nov 2016 23:54 Naslov sporočila:

Nekaj ne razumem pri ubodu olcne muhe. Zakaj niso gnile kljub temu da so zgodaj bile napadene. Luknjic pa je bilo ogromno.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli