| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Palombaro
Pridružen/-a: 18.03. 2016, 08:22
Prispevkov: 28
Kraj: Koper
|
 Objavljeno: 18 Mar 2016 09:48 Naslov sporočila: Leccio del corno |
 |
|
Leccio del corno
Rast je srednja, zelo lepo razprta, zbita. Odporna je proti mrazu in ima dobro sposobnost obnove. Zarodi zgodaj in obilno v večjih grozdičih. Zahteva več rezi in je nekoliko nagnjena k izmenični rodnosti. Dobro prenaša veter. Odporna je proti pavjemu očesu, malo je občutliva na sivo oljkovo pegavost in zelo malo na oljčno muho. Zori med leccinom in istrsko belico. Oljevitost je slabša kot pri sorti leccino, olje je kakovostno z izraženim pikantnim okusom. Priporočamo jo tudi za nasade z močnejšimi vetrovi.
_________________
Lp, Palombaro
---------
Tisti ki ceni male stvari v življenju, je našel pot do prave sreče. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
gun
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.05. 2015, 21:29
Prispevkov: 245
Kraj: Severna Primorska
|
| Objavljeno: 29 Sep 2016 13:25 Naslov sporočila: |
|
|
| Ali ta sorta dozori v istem casu kot maurino, oziroma jo lahko pobiram v istem casu za stiskanje olja? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
histria
Pridružen/-a: 23.02. 2016, 09:20
Prispevkov: 70
Kraj: Koper-capodistria SLOVENIA
|
| Objavljeno: 29 Sep 2016 20:55 Naslov sporočila: |
|
|
Ta sorta je med poznimi sortami in jo lahko pobiraš po belici
ce jih imaš dosti za stisk.
Jaz jih imam okoli 30 in lahko jo samo hvalim.
Je pa občutljiva na sušo in ji paše zalivanje.
Lahko jo sadiste v težjo zemljo in v nižine.
Je občutljiva na sivo pegavost.
Plod je droben ko mavrino a ne pada ko je zreu. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
gun
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.05. 2015, 21:29
Prispevkov: 245
Kraj: Severna Primorska
|
| Objavljeno: 29 Sep 2016 23:03 Naslov sporočila: |
|
|
| Histria zakaj praviš ti da je po belici zgoraj pa piše da je zgodnja. Sedaj sem malo v dvomih zato sprašujem |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
histria
Pridružen/-a: 23.02. 2016, 09:20
Prispevkov: 70
Kraj: Koper-capodistria SLOVENIA
|
| Objavljeno: 30 Sep 2016 15:42 Naslov sporočila: |
|
|
Ma ne vem če piše da je zgodna ,piše da zgodaj zarodi to pomeni
da že po drugem letu imaš plod.
Jaz v četrtem letu imam 5-7kg na drevo.
sem pa tudi opazil da ji pašejo mešani nasadi .
To sorto bi priporočal na Ajdovskem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tine
Pridružen/-a: 29.08. 2016, 17:07
Prispevkov: 27
Kraj: Brda
|
| Objavljeno: 25 Nov 2017 19:49 Naslov sporočila: |
|
|
| Ker sem videl ,da jo nekateri že imajo kar nekaj let ,bi prosil če mi kdo lahko iz lastnih izkušenj pove kako se obnese? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Barbičon
Pridružen/-a: 13.12. 2017, 09:32
Prispevkov: 162
|
| Objavljeno: 13 Dec 2017 16:26 Naslov sporočila: |
|
|
| Tine je napisal/a: | | Ker sem videl ,da jo nekateri že imajo kar nekaj let ,bi prosil če mi kdo lahko iz lastnih izkušenj pove kako se obnese? |
Od vseh sort, ki jih imam je ta najbolj žejna. (Širok list!!!) Letošnji rezultat, brez zalivanja, kljub primernemu obrezovanju, je bil katastrofalen. Plodovi debeline graha "mali Provasalec"!!hehe. Ostale, ki so bile zalivanje so bile sorti primerno debele.
_________________
Lahko ponavljaš iste napake do neskončnosti ampak sprememb na boljše ne boš dočakal! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tine
Pridružen/-a: 29.08. 2016, 17:07
Prispevkov: 27
Kraj: Brda
|
| Objavljeno: 18 Dec 2017 18:29 Naslov sporočila: |
|
|
| Me zanima ali so cepljene ali podtaknjenec? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Barbičon
Pridružen/-a: 13.12. 2017, 09:32
Prispevkov: 162
|
| Objavljeno: 20 Dec 2017 13:42 Naslov sporočila: |
|
|
Nimam pojma ali so bile sadike cepljene ali so to bili potaknjenci. PoDTaknjenci sigurno niso bili! Med našimi oljkarji je razširjena fama, da iz potaknjencev ne morejo priti dobre sadike čeprav se v svetu proda nekajkrat več sadik od potaknjencev kot sadik vzgojenih iz semena in kasneje cepljenih. Dosti sadik pa je tudi iz potaknjencev sort, ki se dobro ukoreninjajo in so kasneje precepljene na sorte, ki se same po sebi zelo težko ali sploh ne ukoreninijo. Taka je recimo Levantinka. Potaknejo oblico in kasneje precepijo na Levantinko. Tako sadiko bi lahko imenovali "podtaknjenec", ker so ti podtaknili potaknjenca a ti (ali pa jaz) misliš, da je cepljenka.
_________________
Lahko ponavljaš iste napake do neskončnosti ampak sprememb na boljše ne boš dočakal! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tine
Pridružen/-a: 29.08. 2016, 17:07
Prispevkov: 27
Kraj: Brda
|
| Objavljeno: 21 Dec 2017 16:53 Naslov sporočila: |
|
|
| Ja se glih zato,ker ko smo izkopavali oljke stare 6 let zaradi novega kamnitega zidu,se je pokazala ogromna razlika v koreninskem sistemu med podtaknjenemi in cepljenemi. Podtaknjenci so imeli koreninski sistem pri vrhu in ga je bager brez problema ven poternil,cepljene pa ogromen koren in jih bager ni niti zamajal. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Barbičon
Pridružen/-a: 13.12. 2017, 09:32
Prispevkov: 162
|
| Objavljeno: 22 Dec 2017 17:04 Naslov sporočila: |
|
|
Tine, temu kar si ti videl ne morem oporekati. Kako pa veš katere so bile potaknjenci in katere cepljene?
V knjigi o morfologiji oljke piše, da se pri
1.vegetativno razmnoženi oljki (potaknjenec IN NE poDtaknjenec) že v začetku razvije bolj površinski koreninski sistem, ki se po nastanku hiperplazij redno obnavlja iz nadomestnih brstov.
2. Pri generativnem razmnoževanju (iz semena) se v začetku močno razvije glavna korenina (primarna), ki prodira globje. Približno v času nastajanja hiperplazij (grč) se začne razvijati sekundarni koreninski sistem, ki prevzame vlogo primarne korenine (ki počasi izgine). PO TEM TAKEM STA PRI OLJKAH DOLOČENE STAROSTI KORENINSKA SISTEMA POPOLNOMA IZENAČENA!
Glavnina korenin se pri oljki razvije površinsko in je pri odraslem drevesu razporejena od 30 - 60 cm v globino, le posamezne korenine (ampak ne primarna) lahko v sušnem vremenu sežejo globje. Tvoje 6 letne oljke ne moremo še smatrati za odrasle. Zanimivost pri oljki je tudi, da se z starostjo drevesa sekundarne korenine krajšajo in izginejo in na koncu ostanejo le kapilare meter dva v radiusu drevesa.
Poglej si en tipični koreninski sistem pri oljki.
http://ucanr.edu/datastoreFiles/391-384.pdf
Na strani 9 piše, da ima oljka plitek in v širino razprostren koreninski sistem. Slika na str. 10 pa je jasna sama po sebi.
_________________
Lahko ponavljaš iste napake do neskončnosti ampak sprememb na boljše ne boš dočakal! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tine
Pridružen/-a: 29.08. 2016, 17:07
Prispevkov: 27
Kraj: Brda
|
| Objavljeno: 24 Dec 2017 17:31 Naslov sporočila: |
|
|
| Ne vem, mogoče je res...če je tako, v dalmaciji ko ni tri mesece kaplje vode v sami skali, nebi preživela nobena... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 04.08. 2016, 21:57
Prispevkov: 5
|
| Objavljeno: 22 Mar 2018 19:30 Naslov sporočila: |
|
|
Po kolko vam da olja ta vrsta? Me je kr prepricala ta pianta zaradi odpornosti na mraz, kajti letos moji frantoioti so kr bogi ratali zaradi mraza.
Ima 14% na sto kil?
Lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Barbičon
Pridružen/-a: 13.12. 2017, 09:32
Prispevkov: 162
|
| Objavljeno: 23 Mar 2018 15:21 Naslov sporočila: |
|
|
| muha je napisal/a: | Po kolko vam da olja ta vrsta? Me je kr prepricala ta pianta zaradi odpornosti na mraz, kajti letos moji frantoioti so kr bogi ratali zaradi mraza.
Ima 14% na sto kil?
Lp |
Mogoče da toliko, odvisno kdaj jo bereš, enako kot pri vseh sortah. Sicer pa jaz ne poznam nobenega, ki bi imel toliko oljk LdC da bi vedel koliko v resnici da. Kaj ni nič napisanega o tem v opisu sorte. Nekateri so to sorto sadili, da jo lahko pobirajo skupaj z belico, ker tako dobijo manj grenko in bolj harmonično olje. Lahko pobiraš tudi prej in potem olje pač zmešaš.
Frantoio pa mi nikoli ni bil všeč in prepričan sem, da ni za naše pogoje. Tudi, ko ne zmrzne ne rodi prav redno in po celem drevesu. Vsaj moj ne. Ampak v to se pač mora vsakdo sam prepričat na svojih oljkah..
_________________
Lahko ponavljaš iste napake do neskončnosti ampak sprememb na boljše ne boš dočakal! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tine
Pridružen/-a: 29.08. 2016, 17:07
Prispevkov: 27
Kraj: Brda
|
| Objavljeno: 24 Mar 2018 12:18 Naslov sporočila: |
|
|
Mogoče ima zares plitev sistem korenin, olka ki je pod namakalnem sistemom,ker se korenine vedno in pri vsaki rastlini obračajo proti vodi.
Zato pa velja ,da občasno zalivanje naredi več škode kot koriti. Zalivaj vredno ali nikoli! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
